Radio GA - GA Kdor poje, z(e)lo ne misli

V evrovizijskem tednu bosta vodenje Radia Ga Ga - Nova generacija prevzeli legendi domače glasbene scene Jože Potrebuješ in Helena Blagne, ki bosta ob domačih aktualnih dogodkih seveda komentirala tudi nastope na največjem odru na svetu. Z nami bodo tudi vsi stalni sodelavci od Franca in Rožmarina s prometnimi informacijami, pa Uroša Slaka, ki se bo z dr. Snežičem in dr. Vodebom pogovarjal o razmerjih, do Stresa in Krambergerja, ki se bosta v duhovni misli spomnila na propadli Zvon. V novi rubriki Šank Tank bodo znani domači poslovneži pretresali sveže poslovne ideje, Robert nam bo predstavil nov turistični paket za ljubitelje križarjenj, izvedeli bomo vse o Veselica Fajt Klubu, če nam ostane kaj časa, pa bomo prisluhnili še sestanku vodstva novega RTV projekta imenovanega "Sprava TV". Vse to in verjetno še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Začele so se kampanje za evropske volitve, ki bodo po mnenju mnogih prelomne. Kakšna so pričakovanja in prve javnomnenjske napovedi? Med volilnimi temami bo zagotovo tudi priznanje Palestine. Vlada je včeraj naredila prvi korak. Kakšen bo postopek in kakšne posledice? Nasilje na območju se medtem nadaljuje, protesti zaradi dogajanja v Izraelu so nekoliko zasenčili dogajanje na Evroviziji, kjer se je v finale uvrstila tudi Slovenija. V pregledu tedenskega dogajanja tudi o prodaji Panvite Hrvatom in o tem, ali so izražene skrbi kmetov upravičene? Kritični pregled tedna pripravlja Nataša Mulec.

Labirinti sveta Nas krize res vodijo v napredek?

Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.

Aktualna tema Na sejmu prehrane Cibus v Parmi

Severno italijansko mesto Parma slovi po srednjeveških cerkvah in renesančnih palačah, vse bolj pa kot italijanska in evropska prestolnica hrana. Svoj položaj že 22 let utrjuje tudi s prehrambnim sekmom Cibus, ki prehrambnemu slogu Italijanov ponuja okno v svet. Gre za najpomembnejše srečevališče med proizvajalci značilno italijanskih izdelkov in kupci z vsega sveta. V Parmi je bil tudi Janko Petrovec.

Aktualna tema Dan pravične trgovine

Drugo soboto v maju po vsem svetu obeležujemo dan pravične trgovine. Ob tej priložnosti se vrstijo opozorila, da na stotisoče delavcev po svetu dela v povsem neprimernih razmerah, so izkoriščani in slabo plačani. O tem, kaj je pravična trgovina, čemu je namenjen svetovni dan pravične trgovine in kakšen je odnos do tega pri nas, kjer pravična trgovina letos zapira svoja vrata, smo se pogovarjali z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič.

Ob osmih Gorazd Kovačič: Če smo tiho, smo soodgovorni

Slovenski študentje z zasedbo predavalnice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sledijo kolegom po svetu, ki so v minulih tednih začeli proteste proti izraelski vojni v Gazi. Univerze so se odzvale različno, v najhujših primerih so študentske protestniške kampe nasilno izpraznili in študente aretirali. Študentje v Ljubljani zahtevajo prekinitev sodelovanja z izraelskimi visokošolskimi institucijami in jasno protivojno stališče Univerze. Kako učinkovit je takšen boj, bi lahko prinesel kakšne globlje družbene posledice, kakšna je ali bi morala biti družbena vloga univerze kot avtonomne institucije? O tem Ob osmih s sociologom Gorazdom Kovačičem z ljubljanske Filozofske fakultete.

Radiosfera Falco - Rock me amadeus

Predlogi so bili: Falco - Rock me amadeus Marjana Deržaj - Zvezde padajo v noč Ansambel štirje kovači - Kam le čas beži Zmagovalna skladba je Falco - Rock me amadeus

Svetovalni servis Uresničite svoj trajnostni projekt - postavite sončno elektrarno

Ali razmišljate o postavitvi sončne elektrarne, pa ne veste, kako se lotiti tega projekta? V petkovem Svetovalnem servisu boste izvedeli vse o delovanju sončnih elektrarn, njenih ključnih komponentah, ovirah pri postavitvi in razlikah med omrežnimi in otočnimi elektrarnami. V oddaji bomo odgovorili tudi na vprašanja o varnostnih tveganjih, subvencijah, čakalnih dobah in kakšne spremembe prinaša nova zakonodaja glede te trajnostne energetske rešitve. Na vaša vprašanja bo odgovarjal direktor energetskih rešitev za fizične osebe v družbi Petrol Aleš Gruden.

Jutranja vremenska fronta Morda je za vaš glavobol kriv južni fen

Izrazite vremenske spremembe vplivajo na približno 50 % ljudi, manj izrazite pa na eno Različni vremenski pojavi različno vplivajo na ljudi - tisti, ki trpijo za boleznimi dihal, slabše prenašajo severni fen, južni pa pri določenih ljudeh lahko spodbudi nastanek migrene ali močnega glavobola. O vplivu vremena na zdravje in počutje ljudi smo se v Jutranji vremenski fronti pogovarjali s Tanjo Cegnar z ARSO.

Petek brez pravila Triki za uspešnejše učenje

Sprotno učenje, izpiski, vizualni oporniki, glasno ponavljanje, mnemotehnike ... Vse to so načini, kako si olajšamo učenje. Verjetno dlje, kot smo v nekem procesu izobraževanja, tem bolje se znamo učiti. Sogovornik: Blaž Povše, magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike v Centru Motus.

Lokalni čas Evropska vas je projekt povezovanja

Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak.

Radiosfera O mednarodni kampanji za reproduktivne pravice žensk

Letos je minilo petdeset let od sprejetja jugoslovanske ustave, ki je v 191. členu prva na svetu opredelila novo človekovo pravico: pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Na Mirovnem inštitutu in oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so v torek odprli razstavo, ki predstavlja ključne mejnike v zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji. To pravico so nedavno vpisali v ustavo tudi v Franciji. Ravno te dni pa teče velika mednarodna kampanja za varen in dostopen splav v Evropi. O pomenu reproduktivnih pravic za ženske in celotno družbo se bomo pogovarjali z Majo Koražijo Jereb iz Inštituta 8. marec.

Svetovalni servis Zaščita pred soncem

Izpostavljanje soncu je koristno za telo in počutje takrat, ko je zmerno. Če smo na soncu dlje časa in za povrhu še nezaščiteni, na koži nastanejo opekline, pospešimo staranje kože in tvegamo pojav kožnega raka. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o zaščiti pred soncem, tudi o uporabi raznih krem. Na koliko časa denimo moramo nanos obnoviti? Po deveti bo z nami prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike, UKC Ljubljana.

Možgani na dlani Ko se vmešajo beljakovinski kužni delci: Creutzfeld Jakobova bolezen

Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.

Svetovalni servis Sosedski spori

Temeljno pravilo sosedskega prava je, da je vsakemu od sosedov prepovedano vznemirjanje in povzročanje škode drugim sosedom. Kaj storiti, ko se lastnika ne strinjata z ureditvijo meje? Kaj je namen instituta nujne poti? Kaj narediti v primeru motenja posesti? Kaj pomeni drevo na meji in kaj narediti v primeru odtekanja meteornih padavin na sosednjo parcelo? Gostja sredinega svetovalnega servisa po deveti uri na prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite, pišite na elektronski naslov ali zapišite vprašanje na spletni strani prvega programa.

Radiosfera Na gradbišču novega ljubljanskega zapora

Kakšna arhitekturna naloga je zasnova moškega zapora, katerega kapaciteta bo nekaj manj kot 400 zapornikov? Kako na enem mestu uskladiti potrebo po optimalnem nadzoru in varnostne zahteve ter obenem humane vidike bivanja? In kako lahko sama arhitektura oz. snovanje takšnega prostora pomaga pri resocializaciji? V tokratni Radiosferi odgovorimo na vsa ta vprašanja. In to kar na lokaciji sami. Oziroma nanje odgovori soavtor projekta novega moškega zapora v Ljubljani: arhitekt Davorin Počivašek iz družbe Arhitektov Počivašek Petranovič. Nataša Rašl je obiskala gradbišče na območju nekdanje gramoznice v Dobrunjah.

Pod pokrovko Z rabarbaro od vrta do kuhinjskega pulta

Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.

Več

Radijski dnevnik Vlada in sindikati javnega sektorja napovedali pospešitev pogajanj o plačnem sistemu.

Pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja o plačnem sistemu bodo odslej potekala hitreje. Ključne točke stebrnih pogajanj naj bi uskladili že v prihodnjih dveh tednih. Kot pravi finančni minister Klemen Boštjančič, je treba postaviti temelje za obravnavo tem, ki so jih doslej načrtno puščali odprte. Osrednja točka današnjega srečanja je bila sicer uskladitev plač direktorjev in funkcionarjev. Ostali poudarki oddaje: - Generalna skupščina OZN znova pozvala k sprejetju Palestine v organizacijo. - Poljska vlada ukrepa proti nepravilnostim prejšnje, konservativne oblasti. - Pogačar nepremagljiv na kronometru v Italiji, Čeh pa na diamantni ligi v Dohi.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Začele so se kampanje za evropske volitve, ki bodo po mnenju mnogih prelomne. Kakšna so pričakovanja in prve javnomnenjske napovedi? Med volilnimi temami bo zagotovo tudi priznanje Palestine. Vlada je včeraj naredila prvi korak. Kakšen bo postopek in kakšne posledice? Nasilje na območju se medtem nadaljuje, protesti zaradi dogajanja v Izraelu so nekoliko zasenčili dogajanje na Evroviziji, kjer se je v finale uvrstila tudi Slovenija. V pregledu tedenskega dogajanja tudi o prodaji Panvite Hrvatom in o tem, ali so izražene skrbi kmetov upravičene? Kritični pregled tedna pripravlja Nataša Mulec.

Dogodki in odmevi Vlada in sindikati javnega sektorja znova za mizo o odpravi plačnih nesorazmerij

Vlada je na krovnih pogajanjih o novem plačnem sistemu v javnem sektorju sindikatom danes predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij za direktorje in funkcionarje, tudi za sodnike. Ti so sicer zavrnili vladni predlog interventnega zakona, ki bi delno uredil njihov slabši plačni položaj. Po besedah ministra za finance je predlog zakona še vedno v medresorskem usklajevanju. Druge teme: - Mladi zdravniki po sestanku z ministrstvom nezadovoljni z možnostmi izboljšanja razmer v zdravstvu - Izraelska vojska s tanki zasedla glavno prometnico v Rafi. Rusija začela kopensko ofenzivo v ukrajinski regiji Harkov - Na Pot ob žici - v spomin na osvoboditev Ljubljane po okupaciji - se je danes podalo več kot 16 tisoč 500 osnovnošolcev in dijakov

Aktualna tema Dan pravične trgovine

Drugo soboto v maju po vsem svetu obeležujemo dan pravične trgovine. Ob tej priložnosti se vrstijo opozorila, da na stotisoče delavcev po svetu dela v povsem neprimernih razmerah, so izkoriščani in slabo plačani. O tem, kaj je pravična trgovina, čemu je namenjen svetovni dan pravične trgovine in kakšen je odnos do tega pri nas, kjer pravična trgovina letos zapira svoja vrata, smo se pogovarjali z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič.

Po Sloveniji Ribiči s svojo akcijsko skupino v boj za evropska sredstva

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Bi lahko opuščeni industrijski objekti služili kot depoji v primeru naravnih nesreč? - Osnovna šola Dobrepolje bo po novem nosila ime po umetnikih, bratih Kralj. - Osnovnošolci na Ptujskem se merijo v znanju o prometu in vožnji s kolesom. - V Tržiču bodo ta konec tedna znova, že 50-tič, postavili na piedestal fosile in minerale.

Danes do 13:00 Vlada in sindikati javnega sektorja znova za skupno mizo

Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja po skoraj mesecu dni nadaljujejo krovna pogajanja o prenovi plačnega sistema. Vladna stran naj bi po neuradnih informacijah v svojem predlogu uvrstitve plač direktorjev in funkcionarjev - tudi sodnikov - te v povprečju zvišala za 40 odstotkov. Andrej Ekart iz posvetovalne skupine za izboljšanje plačnega položaja sodnikov je sicer vladni interventni zakon za uskladitev plač sodnikov z ustavno odločbo ocenil kot nespoštljiv. Drugi poudarki oddaje: - Mladi zdravniki sestanek s pristojno ministrico označili za neuspešnega - Izrael z nadzorom mejnih prehodov hromi dobavo pomoči v Gazo, opozarjajo v Združenih narodih - 18-letniki iz petih prekmurskih občin na tradicionalni naborniški prireditvi v Beltincih

Aktualna tema Na sejmu prehrane Cibus v Parmi

Severno italijansko mesto Parma slovi po srednjeveških cerkvah in renesančnih palačah, vse bolj pa kot italijanska in evropska prestolnica hrana. Svoj položaj že 22 let utrjuje tudi s prehrambnim sekmom Cibus, ki prehrambnemu slogu Italijanov ponuja okno v svet. Gre za najpomembnejše srečevališče med proizvajalci značilno italijanskih izdelkov in kupci z vsega sveta. V Parmi je bil tudi Janko Petrovec.

Ob osmih Gorazd Kovačič: Če smo tiho, smo soodgovorni

Slovenski študentje z zasedbo predavalnice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sledijo kolegom po svetu, ki so v minulih tednih začeli proteste proti izraelski vojni v Gazi. Univerze so se odzvale različno, v najhujših primerih so študentske protestniške kampe nasilno izpraznili in študente aretirali. Študentje v Ljubljani zahtevajo prekinitev sodelovanja z izraelskimi visokošolskimi institucijami in jasno protivojno stališče Univerze. Kako učinkovit je takšen boj, bi lahko prinesel kakšne globlje družbene posledice, kakšna je ali bi morala biti družbena vloga univerze kot avtonomne institucije? O tem Ob osmih s sociologom Gorazdom Kovačičem z ljubljanske Filozofske fakultete.

Jutranja kronika Državna proslava ob dnevu Evrope in 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo navdušila gledalce, slavnostna govornika pozvala k udeležbi na evropskih volitvah

Dan Evrope in 20. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo smo sinoči zaznamovali z državno proslavo v Novi Gorici. Njeno glavno sporočilo se nanaša na Evropsko unijo kot na projekt solidarnosti, razumevanja, miru in zaveze skupnosti, da spoštuje in spodbuja različnost vseh kultur. V tem duhu sta govorila tudi slavnostna govornika, številni obiskovalci pa niso skrivali zadovoljstva nad prireditvijo. Drugi poudarki oddaje: - Izteka se rok za vložitev kandidatnih list za evropske volitve, do zdaj potrjenih osem. - Izraelska vojska kljub delni ustavitvi dobave ameriškega orožja nadaljuje ofenzivo v Rafi na jugu Gaze. - Jek 2 naj bi bil v omrežje priključen do leta 2040. Šaleška podjetja oblikovala konzorcij, ki bo skrbel za povezovanje v zelenem prehodu.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva V Novi Gorici osrednja državna proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo

Zvečer je v Novi Gorici potekala osrednja državna proslava ob 20-i obletnici slovenskega vstopa v Evropsko unijo. Prvi slavnostni govornik, evropski komisar Janez Lenarčič je poudaril, da je država od vstopa v povezavo bolj premožna in razvita, in naštel številne pozitivne kazalnike. Premier Robert Golob je izpostavil povezanost obeh Goric kot simbola povezanosti Evrope.

Več

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal, al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Na pravi strani Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja

V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Srce bije za posel Peter Curk, Iconomi

Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.

Umetnost možnega Pragmatična socialna demokracija in Taylor Swift – Mojca Širok (RTV Slovenija) in Nataša Mulec (Radio Slovenija)

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Prvi na maturi Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Več

Godbe z zgodbo Zmagovalne evrovizijske skladbe

V tednu, ki ga zaznamuje tudi tekmovanje za Pesem Evrovizije, se z glasbo spominjamo nekaterih zmagovalnih skladb in izvajalcev, ki so v preteklih letih nastopili na tem tekmovanju.

41 stopinj vročine Tema za PORL

Voddaji poslušamo skladbe: Mea Parvitas (Tone Janša) - solisti Primož Grašič, Tone Janša, Petar Ugrin in Silvo Stingl Tema za PORL (Ati Soss) - Ati Soss in Franc Jagodic Amarcord (Janez Gregorc) - solisti Ati Soss, Petar Ugrin, Tone Janša, Silvo Stingl Polytonique (Vinko Globokar) - solista Ati Soss in Silvo Stingl

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Spevoples Zeleni Jurij - 2. del

Nadaljujemo zgodbo o Zelenem Juriju. Glasbeno-scenska prireditev se je odvila na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma leta 2015 ob 95-letnici Železničarskega Kulturnega društva Tine Rožanc in v izvedbi folklorne skupine Tine Rožanc. Tokrat bomo predstavili drugi del živopisnega odrskega dogajanja, ki ga sklene glasbeno in scensko nepozabni prizor: poklon Zelenemu Juriju, simbolu naravnega krogotoka. Po zapletu dogodkov bo veličastni konec prinesel bridkost, toplino, novo upanje, novo življenje in rojstvo novih zgodb. Drugi del spevoplesa Zeleni Jurij bo predstavljen v oddaji Slovenska zemlja, z besedo pa ga bo podkrepil režiser Klemen Dovč. Pripravlja Simona Moličnik.

Prva vrsta Teo y la Mar

Glasbena oddaja Prva vrsta nas tokrat popelje na Pirenejski polotok, natančneje na jug Španije. V studiu 13 Radia Slovenija je natopil duo Teo y la Mar. To sta pevka in plesalka Maria Keck ter kitarist Teo Mandžuka, predstavila pa sta avtorske skladbe, v katerih se prepletata mešanica tradicionalnega in modernega flamenka.

Etnofonija Štirideseta Druga godba

Štirideseta Druga godba. Udarna trojica z otvoritvenega popoldneva/večera festivala. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/05/02/stirideseta-druga-godba/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 5. 5. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 5. 5. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Nick Cave: Koncert iz Plečnikovih Križank (1994) Urednik: Jane Weber

Na prvem programu Radia Slovenija je torej na vrsti Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas pripravlja Jane Weber. Tokrat bomo predvajali posnetke s koncerta Nicka Cavea in njegove skupine The Bad Seeds iz leta 1994. Nick Cave je v Ljubljani nastopil že večkrat. Nicholas Edward »Nick« Cave, avstralski glasbenik, pisec besedil, pisatelj, scenarist in občasni filmski igralec, se je rodil 22. septembra 1957 v Warracknabealu v Viktoriji v Avstraliji. Svet ga najbolj pozna kot frontmana priznane skupine Nick Cave and the Bad Seeds, ki je bila ustanovljena leta 1983. 1 Do You Love Me? 2 Papa Won't Leave You, Henry 3 Red Right Hand 4 City Of Refuge 5 I Let Love In 6 Loverman 7 The Ship Song 8 Brother My Cup Is Empty 9 Jangling Jack 10 The Weeping Song 11 The Mercy Seat 12 Jack The Ripper 13 Your Funeral My Trial 14 Tupelo 15 Thirsty Dog 16 Nobody's Baby Now 17 Deanna

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasba iz bogatega arhiva Radia Slovenija - mesec maj

Mesec maj je moral biti in je seveda še, kar naporen za glasbenike in besedilopisce, saj pesmi na to temo kar ne zmanjka. Izbor iz bogate zakladnice narodno-zabavnega glasbenega arhiva poslušate v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Uspešnice Andreja Šifrerja

Andrej Šifrer praznuje 72. rojstni dan. Eden najbolj priljubljenih in uspešnih domačih kantavtorjev je v več kot 50-letni karieri nanizal vrsto skladb, ki so postale zimzelene, posnel in izdal ogromno albumov, jih prodal v zavidljivih nakladah, redno koncertiral, sodeloval z odličnimi domačimi in tujimi glasbeniki in si brez dvoma prislužil naziv legenda. V Godbah z zgodbo poslušajmo nekaj njegovih uspešnic.

41 stopinj vročine I've had it

V oddaji bomo slišali skladbe: Barbara (Miljenko Prohaska): solisti Milan Ferlež, Petar Ugrin in Silvo Stingl Visions (Jukka Linkola): solista Andy Arnol in Petar Ugrin Cesta mladosti (Jože Privšek): Revijski orkester, solista Petar Ugrin in Tone Janša I've had it (Blaž Jurjevčič/Tadej Tomšič): solista Tadej Tomšič in Tomaž Gajšt

Več

Lahko noč, otroci! Preoblečeni medved

Brat se zaljubi v kraljično … Pripoveduje: Majda Grbac. Laponska pravljica. Prevedel: Cvetko Zagorski,. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Mali medo

Nesrečni medo ne more in ne more zaspati. Kdo mu bo priskočil na pomoč? Pripoveduje: Klemen Janežič. Napisala: Polonca Kovač. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Huda muska Ženski pevski zbor Carmen Manet

Tokrat bo Huda muska obarvana z zborovsko glasbo. K pogovoru smo povabili zborovsko pevko Evo Bohinc, ki prepeva v ženskem pevskem zboru Carmen Manet iz Kranja. Širša javnost jih je lahko spoznala leta 2017, ko so nastopile in tudi zmagale na mednarodnem zborovskem tekmovanju Evrovizijski zbor leta. Zbor deluje od leta 2011, vodi jih dirigent Primož Kerštajn. Oddajo je pripravila Tina Žun.

Gymnasium Kakšne so vrednote mladih v Sloveniji in Evropi?

V tokratni oddaji smo gostili mlade iz Ekonomske šole Novo mesto, s katerimi smo se pogovarjali o vrednotah mladih. Katere vrednote so potrebne za vse, da smo kot družba uspešnejši? Katere vrednote v družbi, predvsem med mladimi, mladi pogrešajo? Kdo je odgovoren za to, da je v družbi slišan ali po drugi strani tudi preslišan glas mladih? Katere vrednote so glavne v Evropski uniji? Kakšno vlogo imajo mladi pri oblikovanju prihodnosti Evrope? O vsem tem mladi in voditeljica Tadeja Bizilj. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Lahko noč, otroci! O zajčji matematiki

Dolgouhlja čaka ura zajčje matematike! Pripoveduje: Silvij Božič. Napisala: Alenka Juvan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Gala predstava

… in primer izginulih klobukov … Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Vrana Krala

Vrana ne bo nikoli pela kot sinička, pa kaj zato … Pripoveduje: Janez Albreht. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Lahko noč, otroci! V živalski šoli

Kako se učijo živali. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

RIO radijska igra za otroke Franček Rudolf: Pomlad na triglavskih strminah

Igra je humoreska o začetku planinske sezone, kot se vsako leto dogaja v gorenjskih hribih. Osliček Ledeni čaj tovori hrano v planinsko kočo, planinci, mladi in stari, se odpravljajo v strmino in se radi slikajo z osličkom. Tudi gorske živali imajo pomladne opravke, največ z vzgojo mladega rodu, ki ga morajo pripraviti na življenje v gorah, preplavljenih z obiskovalci. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstra: Staš Janež, Jure Culiberg Igralca – Urška Hlebec, Vojko Zidar Glasbeni izvajalec – Gregor Čušin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1997

Lahko noč, otroci! Sinica

O ptici, ki je izbrala svobodo. Pripoveduje: Damjana Grašič. Napisal: France Bevk. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Kulturomat Anika in Iza svoja čustva izražata z risanjem

V rubriki Kulturomat se bomo podali v Litijo. Spoznali bomo Aniko Skubic in Izo Jurič, ki sta že od malih nog radi risali in slikali, danes pa svoje spretnosti krepita tako v šoli kot tudi v prostem času.

Več

Slovencem po svetu Slovenski jezik in kultura v tujini povezujeta z domovino tudi mlajšo generacijo

Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.

Sami naši Veran Matić o obletnici smrti otrok v Beogradu, Dejan Aleksić o otrocih in branju ter Flurina Ametaj o delavnicah Ženske: vključenost, znanje, glas

V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj pogovarjamo z pesnikom, dramatikom in avtorjem otroške in mladinske literature Dejanom Aleksićem, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. Obiskali smo tudi Velenje, kjer so ta teden začeli izvajati enomesečne delavnice Ženske: vključenost, znanje, glas. V oddaji se bomo spomnili grozovitih umorov otrok v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja. O tem, kaj se je v tem letu naredilo, in o tem, kaj bi se dejansko moralo narediti, govorimo z novinarjem iz Srbije Veranom Matićem.

Naše poti Borko Horvat: Ljubezen res ne pozna kromosomov

Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.

Sotočja Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.

Slovencem po svetu Zapuščina prekmurskih izseljencev se iz ZDA vrača v domovino

Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.

Sami naši Prvi maj: dobra hrana, dobra glasba in ples

Nocoj so v oddaji Sami naši na Prvem teme povezane s mednarodnim praznikom dela. O hrani, ki je nujen element praznovanja prvega maja, se bomo pogovorili s Miroslavom Banvoškom - Dadom, lastnikom restavracije Dagara v Ljubljani. Po hrani prideta prav ples in telovadba. Govorili bomo o dejavnosti, ki združuje oboje. Izvedeli boste, kaj je balkanika in kako se izvaja. Zraven hrane in plesa je nujen element vsakega praznovanja zagotovo glasba. Spoznajte harmonikarja Mileta Đurđevića -Žojana.

Naše poti Izposoja računalniške opreme za najranljivejše skupine

Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.

Sotočja Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.

Sami naši Zavod Krog o projektu Živeti z demenco, nov projekt skupine Svemirko in pesnik Stefan Simić

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj govorimo s člani hrvaške glasbene skupine Svemirko, ki bo predstavila svoj novi projekt. Spoznali boste tudi Stefana Simića, pesnika, ki se je na pot podal zato, da poezijo približa čim večjem številu ljudi. Na začetku pa bomo govorili o slovenski nevladni organizaciji Zavod Krog, ki z črnogorskimi kolegi izvaja pomemben projekt »Živeti z demenco«.

Naše poti Španski Romi zaradi zgodovinskih vzrokov niso ohranili svojega jezika

Španski Romano Kher je v Barceloni pripravil srečanje Romov treh držav – poleg domačinov še iz Italije in Slovenije. V okviru evropskega projekta ACE so se pogovarjali o sodelovanju in mednarodni aktivaciji Romov. Evropska komisija je razkrila zmagovalce četrte izdaje prestižne nagrade „Romom najbolj prijazen župan“ na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V Kočevju pa so Rominje ustanovile novo folklorno skupino Čhaja kočijaha.

Sotočja Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.

Več

Slovencem po svetu Slovenski jezik in kultura v tujini povezujeta z domovino tudi mlajšo generacijo

Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Lahko noč, otroci! Preoblečeni medved

Brat se zaljubi v kraljično … Pripoveduje: Majda Grbac. Laponska pravljica. Prevedel: Cvetko Zagorski,. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Radijski dnevnik Vlada in sindikati javnega sektorja napovedali pospešitev pogajanj o plačnem sistemu.

Pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja o plačnem sistemu bodo odslej potekala hitreje. Ključne točke stebrnih pogajanj naj bi uskladili že v prihodnjih dveh tednih. Kot pravi finančni minister Klemen Boštjančič, je treba postaviti temelje za obravnavo tem, ki so jih doslej načrtno puščali odprte. Osrednja točka današnjega srečanja je bila sicer uskladitev plač direktorjev in funkcionarjev. Ostali poudarki oddaje: - Generalna skupščina OZN znova pozvala k sprejetju Palestine v organizacijo. - Poljska vlada ukrepa proti nepravilnostim prejšnje, konservativne oblasti. - Pogačar nepremagljiv na kronometru v Italiji, Čeh pa na diamantni ligi v Dohi.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Začele so se kampanje za evropske volitve, ki bodo po mnenju mnogih prelomne. Kakšna so pričakovanja in prve javnomnenjske napovedi? Med volilnimi temami bo zagotovo tudi priznanje Palestine. Vlada je včeraj naredila prvi korak. Kakšen bo postopek in kakšne posledice? Nasilje na območju se medtem nadaljuje, protesti zaradi dogajanja v Izraelu so nekoliko zasenčili dogajanje na Evroviziji, kjer se je v finale uvrstila tudi Slovenija. V pregledu tedenskega dogajanja tudi o prodaji Panvite Hrvatom in o tem, ali so izražene skrbi kmetov upravičene? Kritični pregled tedna pripravlja Nataša Mulec.

Dogodki in odmevi Vlada in sindikati javnega sektorja znova za mizo o odpravi plačnih nesorazmerij

Vlada je na krovnih pogajanjih o novem plačnem sistemu v javnem sektorju sindikatom danes predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij za direktorje in funkcionarje, tudi za sodnike. Ti so sicer zavrnili vladni predlog interventnega zakona, ki bi delno uredil njihov slabši plačni položaj. Po besedah ministra za finance je predlog zakona še vedno v medresorskem usklajevanju. Druge teme: - Mladi zdravniki po sestanku z ministrstvom nezadovoljni z možnostmi izboljšanja razmer v zdravstvu - Izraelska vojska s tanki zasedla glavno prometnico v Rafi. Rusija začela kopensko ofenzivo v ukrajinski regiji Harkov - Na Pot ob žici - v spomin na osvoboditev Ljubljane po okupaciji - se je danes podalo več kot 16 tisoč 500 osnovnošolcev in dijakov

Labirinti sveta Nas krize res vodijo v napredek?

Bodo krize še naprej lahko gonilo razvoja Evropske unije ali pa bo šel razvoj po teh evropskih volitvah v drugo smer? Letošnje volitve bodo najpomembnejše doslej, poudarjajo tudi predstavniki okoljskih organizacij, ki opozarjajo tudi na predloge osnutkov novih strateških dokumentov, v katerih so podnebne politike potisnjene v drugi plan. Medtem ko Evropa še vedno gleda stran, se izraelska vojska spravlja tudi na Rafo, še zadnje zatočišče milijona in pol palestinskih beguncev.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal, al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Gremo v kino Suhe trave in Izzivalci sta novi deli sodobnih filmskih prvakov, franšiza Planet opic pa je dobila svoj deseti del

Turški cineast Nuri Bilge Ceylan v Suhih travah pred slikovito zimsko pokrajino vzhodne Anatolije raziskuje kompleksnost človeških hrepenenj, novi film Luce Guadagnina z naslovom Izzivalci pa je postavljen v svet profesionalnega tenisa in režiserja tudi tokrat zanimajo zapletena ljubezenska razmerja. V kine je prišel deseti film iz franšize Planet opic, prihodnji torek se začenja filmski festival v Cannesu, kjer bodo na ogled težko pričakovani novi filmi Francisa Forda Coppole, Yorgosa Lanthimosa, Alija Abbasija, pa tudi Georgea Millerja, Slovenska kinoteka pa je te dni v znamenju Tedna italijanskega filma.

Aktualna tema Dan pravične trgovine

Drugo soboto v maju po vsem svetu obeležujemo dan pravične trgovine. Ob tej priložnosti se vrstijo opozorila, da na stotisoče delavcev po svetu dela v povsem neprimernih razmerah, so izkoriščani in slabo plačani. O tem, kaj je pravična trgovina, čemu je namenjen svetovni dan pravične trgovine in kakšen je odnos do tega pri nas, kjer pravična trgovina letos zapira svoja vrata, smo se pogovarjali z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič.

Po Sloveniji Ribiči s svojo akcijsko skupino v boj za evropska sredstva

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Bi lahko opuščeni industrijski objekti služili kot depoji v primeru naravnih nesreč? - Osnovna šola Dobrepolje bo po novem nosila ime po umetnikih, bratih Kralj. - Osnovnošolci na Ptujskem se merijo v znanju o prometu in vožnji s kolesom. - V Tržiču bodo ta konec tedna znova, že 50-tič, postavili na piedestal fosile in minerale.